Hello darlings

Po deseturnem basanju na gigantskem jeklenem pticu, gledanju filmov, poslusanju glasbe (in zenske zraven mene, ki je zaradi svoje velicine imela nemalo tezav z namescanjem v sedez) in igranju videoigric (mislim, da se brez skrbi lahko prijavim na ameriskega milionarja), je bil cas za prve adrenalinske soke New York-a. Prva stvar na televiziji je bilo porocanje s tekmovanja v lezanju na kavcu pred televizorjem in zretju krompircka. Neee, Americani pa ze niso debeli. Tocno, da ne, ker je najbolj ‘in’ & ‘must’ sportna senzacija kolesarjenje na sobnem kolesu. Big deal, a ne? Ja, ampak pod vodo? Preden ti dokoncno dovolijo zapustit letalisce, je potrebno vzet se prstne odtise, naredit fotko in mini intervju. Dvomim, da le-ta nujno vkljucuje zafrkavanje v glavo. A meni ni bilo panike. Predragega gospoda carinika so namrec zmotili nenavadni fleki na mojem vratu. Alergija, vam povem. Ze stokrat sem rekla, da ne jem vec hrane iz smetnjakov! Pa dobro, z velikim nasmehom na obrazu je prisel do zakljucka, da so slovesa tezka in moji prijatelji ocitno strastni. Jaz nimam komentarja. Prav tako ni vredno izgubljat besed, kako butast moras bit, da zraven potnega lista, vize in vse navlake na pultu izgubis naprintano fotko (zal oblecene) riti z avtogramom njenega lastnika. Bom tiho.  Naslednja stvar je bilo iskanje taksija. Seveda ne bi bila jaz, ce bi ravnala po navodilih. Obvezno vzemi rumeni taksi!!! Ja, ja. Zakaj, ce lahko celo pot do Manhattna umiram na sedezu v mafijskem Lincolnu dolgem 6 metrov, medtem ko se mi v glavi vrtijo vsi ameriski filmi o posilstvih, ugrabitvah, itd. Ampak vam povem, mafijozo zraven mene je bil se bolj prestrasen kot jaz. No, ja, mogoce ne prestrasen, sokiran pa vsekakor. Ze ko je obracal na parkiriscu, sem mu zacela razbijat na sprednjo sipo avtomobila in se dret, naj mi pokaze veljavno taksi izkaznico. Voznja na sprednjem sedezu avtomobila pa je naslednja stvar, ki jo je verjetno prvic dozivel. Le katera budala se v NY spomni, da se bo vozila na sovoznikovem sedezu v taksiju? Poznam eno. Njeno ime se zacne, kaksno nakljucje, na ‘b’.  Sest urna razlika je tudi na meni pustila posledice, ne glede na mojo prakso podivjanih spalnih navad. Ampak do danes sem ze uspesno aklimatizirana in vceraj je bil moj prvi raziskovalni dan. Time Square. Nihce mi ni priporocil naj vzamem s sabo soncna ocala in mogoce kaksen opornik za vrat, ker luci blinkajo sto na uro in je tudi ob enajstih zvecer svetlo kot opoldne, vrat pa boli od vsega zijanja v bajte, ki nimajo konca. Spoznala sem tudi prvo podgano in oranznega Muppetka. Sodec po temu, da me je voznik avtobusa spraseval kako s 42th street pride nazaj na Broadway, ker je bil njegov prvi delovni dan, bi rekla, da se odlicno zlivam z okoljem. Hahaha.  Na 107th street je manj turistov, manj trgovin, je pa high society. Baje je moja soseda Sarah Jessica Parker, tako da v kratkem nacrtujem drasticno spremembo stila in morda kak nenapovedan obisk. Toliko zaenkrat. Hvala za vse maile, se trudim odgovarjat po najboljsih moceh in glede na situacijo (ja, se vedno brez racunalnika), mislim, da se lahko strinjamo, da sem kar pridna.

 

Pozdrav v Slovenijo!

xxx

P.s.: Se opravicujem za crappy fotke. Ne vidim ostrine, barve zbledele, na tem racunalniku ni pametnega programa niti za pomanjsat, kaj sele popravit osnovne zadeve. A upam, da bo vsaj za okus.