It’s hard to say it, time to say it, goodbye, goodbye…
January 4, 2008
Trenutek vzide
z zvezdno konico;
zlato ošiljeni žarek,
neponovljiv,
nesprejemljiv
za sodbo razuma.
Takrat
je človeško bitje brez uma.
Z zvezdno konico
duha
prepoznavam svetlobo
od teme sveta.
(Zvezdna konica - Zvezdana Majhen)
Fak, ljudje božji, niti približno se vam ne sanja kako vas bom pogrešala. In če se mi uresniči desetina tistega kar ste mi zaželeli ob odhodu, bom umrla srečna. Kjerkoli že. Baje leta 2025, a ne, Tanja? Hahaha.
Hvala za vsak skupaj preživet trenutek, za vsak objem, za vsako besedo, za vsak poljub in iskrice v očeh … Tolčem na srce in jokam. To pač zadnje dni počnem v rednih intervalih. Hvala za tople zokne, kape, šale, za glasbo (Lara, X bo letel visoko in igral naglas!!), za dragocene zaklade, ki so prepotovali že pol sveta, za pomanjšano verzijo moje Lajke, nelomljive okvirje v katerih so ovekovečene moje sanje. Zdaj ja čas za nove. Peter Pan v meni to potrebuje. Mora poletet.
In preden uničim tipkovnico s slanimi hudourniki iz obeh oči, še vsakemu izmed vas in vsem skupaj, noro in nepozabno 2008! Ne bojte se sanj, ne sprejemajte kompromisov, ki ne vodijo v smer kamor letite, ne verjemite, ko vam rečejo, da ni mogoče; naj bo še tako klišejsko, a vendarle drži – Kjer je volja, tam je pot. Včasih je le treba najti pravi ovinek. 
Se slišimo spet, ko napraskam za nov prenosnik. Moj Acer-jev prasec me je pustil na cedilu par dni nazaj. In prosim, ko sporočim novo telefonsko, keep in mind, da sem šest ur za vami in da še veselo sanjam pod toplo odejo, ko se vi bašete s kosilom.
RADA VAS IMAM!
(kdor tega ni vedel, verjetno bere napačen blog)
P.S.: In brez zamere vsem, ki sem jim “prepovedala” poslavljanje na letališču … in za izklopljen telefon. Danes sta bili dve slovesi takšni, da se bojim, da še enega ne bi zdržala. Kaj šele treh!! Madona, pa vem, da ne bom umrla, da ne grem na konec sveta, pa so vseeno podobni feelingi. In evo, zdaj uradno nimam več solz. Jaz, največja jokica sveta, ki je v prejšnjem življenju gotovo nafilala vseh 5 oceanov, pa še kakšno lužo zraven. Ampak ok, če sem (pod prisilo hahaha) obljubila parim od vas, bom pa še ostalim: Ja, super bo! Noro, nepozabno in life changing!!
~Barbi xxx
P.S.2: To all my “unslovene” friends (mind you, Bex, I know that’s not even a word & I’m sure you’re the only one complaining about it. Well don’t. Just love me! Haha): Thanks for becoming such an important part of my life, for loving me because of who I am & nothing else. For not laughing your asses off (yeah, right) when I was pissed off with the world and started to curse in Slovene. For the best damn cookies in the world and for the Vegemite (Liz, I suck, the jar is still almost full). For my first over the phone haircut (who said things like that can’t be done?). For kidnapping me on that late August night and showing me the world I didn’t know (you should know tho that you’ve literally fucked me up & over & I’ll probably never be the same again. But no worries, I’ve found my peace with an upgraded version of me. She’s kind of hot. lol). Thanks for being my family when I was far away from my real one. And for zillions of virtual hugs & kisses that really felt almost real… You helped mould me into the person I am today. I love each of you individually with every inch of my heart.
